Slo-Tech - Tiskovni predstavnik Evropske komisije je napovedal, da bodo za WhatsApp v prihodnosti veljala strožja pravila. Platforma doslej ni bila opredeljena kot zelo velika spletna platforma (VLOP) po aktu o digitalnih storitvah, lani pa je potrebne pogoje dosegla. Eden izmed pogojev je 45 milijonov uporabnikov v EU, kar je WhatsApp dosegel v prvem polletju minulega leta. Po lastnih navedbah je imel 51,7 milijona evropskih uporabnikov.

Ko platforma postane dovolj velika (VLOP), jo doleti strožja regulativa. Med drugim mora obvladovati tveganja, ki so povezana z deljenjem nezakonitih vsebin, skrbeti za njihovo pravočasno odstranjevanje in podobno. WhatsApp je sicer orodje za medsebojno komunikacijo, ima pa tudi funkcionalnost Channels, ki omogoča deljenje vsebin z vsemi in sodi med družbena omrežja. Komisija bo za VLOP verjetno razglasila del Channels. Tiskovni predstavnik Komisije Thomas Regnier je dejal, da bodo natančno preučili, kateri del WhatsAppa sodi pod DSA in kateri ne.

Po...

Slo-Tech - V Groku so močno omejili možnost ustvarjanja in obdelave slik, potem ko je izbruhnila afera s slikami pomanjkljivo oblečenih deklet. X je funkcijo omejil le na naročnike plačljive verzije, kar hkrati omogoča tudi enostavnejši nadzor. Kdor je plačal naročnino, je moral vpisati osebne podatke in številko kreditne kartice, zato bo identifikacija kršiteljev enostavna.

V začetku leta se je na X-u pojavilo mnogo slik, na katerih so bile ženske in tudi zelo mlada dekleta v kopalkah in podobno, ne da bi k temu dale soglasje. Grok je vsakomur omogočil urejati katerokoli sliko in izdelovati nove, četudi so bile na njih resnične osebe. Hitro se odzvali tudi regulatorji, ki napovedali preiskave, zagrozili s kaznimi in omenili tudi možnost prepovedi delovanja storitve X.

Z omejitvijo na plačljive račune velika večina uporabnikov, ki uporablja brezplačno verzijo, ne more več urejati slik. Še vedno pa ostaja ločena aplikacija Grok na svojem spletnem naslovu, ki za zdaj omejitev pri ustvarjanju...

Slo-Tech - OpenAI je včeraj predstavil ChatGPT Health, ki sicer še ni na voljo vsem, lahko pa se vpišemo na čakalni seznam. Namenjen bo medicinskim vprašanjem, omogočal pa bo tudi povezavo z drugimi storitvami in izdelki, kot so pametne ure ali elektronska zdravstvena dokumentacija.

Ljudje že od pojava prvih različic ChatGPT z umetno inteligenco klepetajo o zdravju in se nanj obračajo z vprašanji ter težavami. Rezultati so bili mešani, čeprav so novejše različice že precej sposobne. Novi ChatGPT Health bo gradil na teh zmožnostih in imel dodatne varovalke. OpenAI zagotavlja, da bodo podatki o zdravju ostali ločeni, v lokalnem peskovniku, od koder ne bodo mogli uiti. To je pomembno, saj se bo ChatGPT Health lahko povezoval tudi z drugimi aplikacijami oziroma bo nanj mogoče naložiti izvide in druge zdravstvene informacije. Na podlagi teh naj bi nam natančneje svetoval.

V pogojih uporabe jasno piše, da storitev ni namenjena kot zamenjava za zdravnika, ne nudi diagnoz ali zdravljenja, temveč...

Slo-Tech - V Google je v Gmail AI Overviews prvikrat vgradil lani, ko je povzemal daljše verige elektronskih sporočil. Danes so predstavili še širšo integracijo v Gmail, prav tako pa so nekatere funkcionalnosti ponudili tudi uporabnikom brezplačne različice.

AI Overviews sicer poznamo iz iskanja po Googlu, kjer se pri večini občih iskalnih pojmov nad zadetki izpiše povzetek umetne inteligence. To omogoča, da iščemo že celo človeško, s povsem običajnimi stavki, ne le več s skrbno izbranimi ključnimi besedami. Sedaj se AI Overviews pojavlja tudi pri iskanju po elektronski sporočilih v Gmailu. Iskanje torej ne bo več omejeno na ključne besede, ki se dobesedno pojavijo v pošti, temveč bomo dobili povzetek vseh sporočil s povezavami nanje.

Naročniki plačljivih različic pa bodo (AI Pro in Ultra) pa bodo dobili še nekaj dodatnih funkcionalnosti, na primer preverjanje slovnice in pravopisa, pa tudi slogovne predloge. AI Proofreading uporablja Gemini 3 za fine popravke besedila.

Nekaj srečnih...

Reuters - Nvidijini čipi H200 so sila delikatno blago, za katerega so morali najprej dobiti ameriško izvozno dovoljenje, sedaj pa se pred prodajo na Kitajskem zapleta tudi s tamkajšnjimi dovoljenji. Kot kaže, bodo Kitajci dovolili uvoz, a ne v neomejenih količinah. Nvidia bo iz previdnosti zahtevala polne avanse, ki ne bodo vračljivi.

Čipe H200 bodo lahko kupovala kitajska podjetja, ne bodo pa dovolili uporabe v vojski, vladnih agencijah, ključni infrastrukturi in državnih podjetjih. Razlogi za omejitve so varnostne in strateške narave, podobne omejitve pa na Kitajskem že veljajo za Applove in Micronove izdelke. V izrednih primerih bo možno kupiti H200 tudi v sektorjih z omejitvami, a se bo upravičenost presojala vsakokrat posebej. To je v resnici več, kot je Nvidia pričakovala, zato so lahko z izplenom zadovoljni. Še vedno velja zahteva ZDA, da se četrtina kupnin steče v proračun.

So pa vseeno iz previdnosti zahtevali, da kitajske stranke čipe plačajo vnaprej, odstopa od naročil pa ne bo....

Slo-Tech - Ali je ameriški sicer kratkotrajni vojaški napad na Venezuelo in zajetje njenega predsednika predstavljal invazijo, je pomembno vprašanje tudi v svetu spletnih stavnic. Na strani Polymarket bo od tega odvisno, ali bo izplačanih 10,5 milijona dolarjev stav, da se bo to zgodilo pred 31. januarjem. Polymarket trdi, da ni šlo za invazijo, stranke pa so besne.

O dogajanju na stavnici tik pred napadom smo že pisali, saj bile nekatere stave zelo sumljive in kažejo na uporabo notranjih informacij. Sedaj pa je jabolko spora definicija besede invazija. Medtem ko je Polymarket pozitivno ocenil stavo, ali bodo ameriške sile vstopile v Venezuelo do 31. januarja, je pri stavi Ali bodo ZDA izvedle invazijo na Venezuelo do 31. januarja odločitev negativna. Na ta dogodek je vplačanih 10,5 milijona dolarjev, uporabniki pa so ogorčeni, kako vojaški napad in zajetje predsednika ni invazija.

A na tam mestu nas ne zanimajo definicije, temveč delovanje Polymarketa. Ta se načeloma ne vpleta v stave,...

Slo-Tech - Pred letom dni je Google v celoti prevzel nadzor nad razvojem AOSP (Android Open Source Project), ki predstavlja jedro Androida in je na vseh telefonih enak. Čeprav so zatrjevali, da za uporabnike ne bo sprememb, se zdi, da se AOSP počasi zapira. Lani so prenehali objavljati drevesno strukturo naprav in prevedene gonilnike, sedaj pa so zmanjšali še frekvenco objavljanja same kode.

Nove verzije so bile doslej dostopne štirikrat letno, doslej pa bo to le še dvakrat letno. Še vedno bo na voljo pod permisivno licenco Apache 2.0, ki dovoljuje uporabo, spremembe in nadaljnje razpečevanje, ne da bi moral uporabnik obvezno odpreti kodo predelanih stvaritev (kot na primer velja za GPL). Doslej je Google novo verzijo kode odprl praktično takoj, ko so izdali novi Android za svoje pixle. Odslej bo to le konec drugega, ko bo izšla velika verzija, in četrtega kvartala, ko bo izšla posodobitev.

Google pojasnjuje, da bodo s tem izboljšali stabilnost ekosistema, poenostavili razvoj in izboljšali...

Slo-Tech - V Univerzitetnem kliničnem centru v Mariboru so potrdili, da so bili v petek tarče hekerskega napada. Pojasnili so, da so njihovi varnostni sistemi vdor hitro zaznali, zato so uspeli prekiniti napad, preden bi bil sistem ohromljen. Napadalci niso pridobili podatkov o bolnikih ali zaposlenih, prav tako niso povzročili škode v informacijskem sistemu, ki je deloval normalno. Napad preiskujejo skupaj s CERT-om.

Doslej najobsežnejši hekerski napad v Sloveniji se je zgodil pred poldrugim letom, ko je bila prizadeta Univerza v Mariboru. Tedaj so potrebovali skoraj mesec dni, da so ponovno vzpostavili elektronsko pošto in spletne strani, celotni sistem pa še nekoliko kasneje.

Še leto pred tem so napadalci prizadeli HSE, ko je hekerjem uspelo tudi zakleniti nekaj datotek in jih odtujiti.

Slo-Tech - Regulatorji v Evropski uniji, Veliki Britaniji, Indiji in Maleziji se pripravljajo za začetek preiskav zoper X, potem ko je bilo na platformi več tednov možno ustvarjati seksualne fotografije resničnih oseb, med drugim tudi otrok. V ZDA je Nacionalni center proti spolnim zlorabam (NCOSE) od pravosodnega ministrstva in Zvezne komisije za trgovino prav tako zahteval preiskavo.

Novo funkcionalnost je X pridobil konec decembra, v začetku leta pa je izbruhnila afera. Vgrajeni asistent umetne inteligence Grok je uporabnikom omogočal manipulacije katerihkoli fotografij, kar so seveda takoj pograbili za izdelavo opolzkih podob resničnih oseb. Ker so se med tarčami znašli tudi otroci, so regulatorji takoj pozvali Grok, naj to prepreči.

Predstavniki ameriškega ministrstva za pravosodje so dejali, da jemljejo generirane podobe spolne zlorabe otrok izjemno resno in da bodo preganjali kogarkoli, ki bo to proizvajal ali posedoval. Evropska komisija je dejala, da podrobno spremljajo situacijo...

Slo-Tech - Na CES-u je Boston Dynamics pokazal komercialno verzijo svojega humanoidnega robota Atlasa, ki bo med drugim pomagal v proizvodnji avtomobilov v Hyundaievih tovarnah. Boston Dynamics je od leta 2021 v Hyundaievi lasti, zato uporaba v njegovih tovarnah ni presenetljiva.

O Atlasu smo slišali že mnogo, gledali smo ga tudi na številnih posnetkih, a ga je to pot Boston Dynamics končno predstavil tudi v živo. Sprehajal se je po odru, pomahal občinstvu in zmajeval z glavo. Na predstavitvi ga je na daljavo nadzoroval inženir, v resničnem življenju pa se bo premikal avtonomno.

Boston Dynamics je znano ime v razvoju robotov, ki je začel s psi; v preteklosti smo videli psa Pikija (Spot). Novi humanoidni roboti ne bodo le kup železja, temveč bodo imeli tudi umetno inteligenco, ki jo bo ponudil Google. Spomnimo, da je Google leta 2013 kupil Boston Dynamics, nato pa ga je prodal Softbanku.

Slo-Tech - Na CES-u, ki se je danes tudi uradno začel, je Nvidia predstavila izdelke nove arhitekture Vera Rubin, ki je že v proizvodnji. Vera Rubin NVL72 je nova platforma, ki naj bi bila za nekatera opravila kar petkrat zmogljivejša od Blackwella, trdi izvršni direktor Jensen Huang.

Vero Rubin so prvikrat pokazali že na GTC 2025, a ključna razlika je, da čipe sedaj proizvajajo v velikem obsegu. Vsebuje 88-jedrni ARM-jevski procesor Olympus, 128 GB pomnilnika GDDR7 in grafični čip z 288 GB pomnilnika HBM4. Večnitenje je dovolj dodelano, da se obnaša kot čip z 176 jedri.

Grafični čip Rubin zmore 50 petaflopov na sekundo (inferenca NVFP4) in le nekoliko manj treningu modelov (35 petaflop/s). Z le 60 odstotkov večjim številom tranzistorjev je torej Rubin od 3- do 5-krat hitrejši od Blackwella, obenem pa celo varčnejši.

Slo-Tech - Na CES-u je Qualcomm pokazal dva nova čipa Snapdragon X2 Plus, ki imata 10 jeder (X2P-64-100) oziroma šest jeder (X2P-42-100). Oba lahko delujeta z najvišjim taktom 4 GHz, imata pa še grafičlni čip X2-45 Adreno in čip za umetno inteligenco z 80 TOPS. Čipa sta 35 oziroma 17 odstotkov hitrejša od enakovrednih čipov prejšnje generacije, trdijo v Qualcommu.

Podobno kot X2 Elite sta tudi X2 Plus proizvedena v TSMC-ju na arhitekturi Qualcomm Oryon. Jedra v čipu se imenujejo Prime (hitra) in Performance (učinkovita). Skupno je X2 Plus varčnejši kot zastavonoša X2 Elite, ki ga Qualcomm ponuja od septembra. V primerjavi s prejšnjo generacijo sta bolj zmogljiva pri opravilih, ki terjajo sočasno rabo več jeder.

Slo-Tech - Amazon je na predvečer sejma CES širši javnosti pokazal prenovljeno pomočnico, ki se imenuje Alexa+ in je po novem dostopna tudi na naslovu alexa.com. S tem lahko njene zmogljivosti uporablja vsakdo, ne le lastniki Amazonovih pametnih zvočnikov in drugih naprav. Doslej je bila Alexa+ omejena na lastnike Amazonovih naprav, ki jih ni malo - prodali so več kot 600 milijonov zvočnikov, zaslonov in podobno.

Trenutno je na spletni strani s pomočnico mogoče klepetati na zelo podoben način kot s ChatGPT ali Geminijem. Amazon verjame, da je ključ do uspeha vseprisotnost umetne inteligence, ki bo na voljo povsod, ne le doma ali na telefonu.

Alexo+ je možno uporabljati za običajne naloge, kot so pogovori o kompleksnih temah, ustvarjanje vsebine ali kot agenta. Amazon bo nišo iskal v gospodinjstvu, saj bo Alexa+ prilagojena potrebam družin, kamor sodijo načrtovanje, nakupovanje in kuhanje. Velik poudarek dajejo na delovanju kot agent, tako da naj bi znala nastaviti termostat, urejati...

Slo-Tech - Spletna stran StackOverflow, kjer so uporabniki nekoč postavljali na stotisoče vprašanj na mesec, ki so dobila tudi kakovostne odgovore, je v najhujši krizi v zgodovini. Začela se je že pred široko dostopnostjo umetne inteligence, jo je pa slednja poglobila. Obisk strani upada od leta 2014, po letu 2020 pa je trend izrazitejši. Zadnji žebelj v krsto StackOverflowa je novembra 2022 zabil ChatGPT, ki so mu kasneje na pomoč priskočili še drugi modeli, denimo Claude in Gemini.

Že maja lani je obisk strani upadel na nivoje iz leta 2009, ko je stran začenjala delovati. Odtlej je šlo še na slabše in mesečna uporaba je dosegla 321 vprašanj, kar je najmanj doslej. Leta 2014, ko je bila stran na vrhuncu, je dobivala mesečno okoli 200.000 vprašanj.

StackOverflow ostaja le še bleda senca nekdanje veličine. Njegov duh altruistične pomoči souporabnikov ostaja na dev.to in Githubu, velik del te pomoči pa danes nudi umetna inteligenca. StackOverflow je molčeč spomenik nekdanjega časa, ki ima še...

Slo-Tech - Učitelji v New Yorku ugotavljajo, da je bila prepoved uporabe pametnih telefonov v šolah koristna odločitev, ki pa razkriva nekaj nepričakovanih težav, ki jih imajo dijaki. Ti so bolj osredotočeni na pouk, na hodnikih niso prilepljeni na svoje telefone, med malico se dejansko pogovarjajo, manj je zamujanja. So pa učitelji ugotovili, da se v razredih, ki seveda imajo ure, čedalje pogosteje pojavlja vprašanje: Koliko je ura?

Številni učenci in dijaki, ki so živeli s pametnimi telefoni od rane mladosti, ne razumejo analognih ur. Učitelji so ugotovili, da morajo generacije mladih ponovno naučiti, kaj predstavljata veliki in mali kazalec. To ne pomeni, da so učenci neumni ali da niso nikoli izvedeli, kaj in kako kažejo analogne ure. Osnovne šole jih to naučijo, a te spretnosti potem nikoli v življenju niso zares potrebovali, ker so jih povsem obdajale digitalne ure. Nekateri dijaki s tem nimajo težav, njihovi sošolci pa jih imajo, so povedali.

Podobno velja za pisanje, ki ga v čedalje...

Slo-Tech - Na spletni stavnici Polymarket, kjer je možno staviti na dobesedno vse možne dogodke, je nekdo spet vnaprej vedel, da bodo ZDA zajele venezuelskega predsednika. Zgodba spominja na nenavadne stave o prejemnici lanske Nobelove nagrade za mir, ki so kazale na odtekanje informacij. To pot je nekdo zaslužil približno 400.000 dolarjev.

Stave, kdaj bo venezuelski predsednik tako ali drugače predal oblast, niso nič novega. Da se bo to zgodilo do konca minulega leta, so ljudje podprli s 40 milijoni dolarjev. To se ni zgodilo. Še v petek je bila verjetnost, da bo odstranjen do konca januarja, med 5 in 6 odstotki. Nato pa se je verjetnost hitro začela povečevati, do 1. ure zjutraj (v soboto) je dosegla 12,5 odstotka. Ob 1.45 je bila verjetnost že 50-odstotna, ob 2.00 pa 66-odstotna. Ponoči so verjetnosti še nihale, tako da je do 4. ure zjutraj spet padla na 37 odstotkov, do jutra pa je bilo vse jasno.

Spet so se pojavili uporabniki, ki pred tem sploh niso imeli profila na Polymatter, nato...

Slo-Tech - V daljšem intervjuju za The Financial Times je Yann LeCun, ki je novembra lani najavil svoj odhod z mesta direktorja umetne inteligence pri Meti, priznal zavajanje. Ko so lani aprila izdali Llamo 4, so testi kazali precej boljše rezultate od kasnejših dosežkov v resnični uporabi. V primerjavi s konkurenco je bila Llama 4 sorazmerno slabo sprejeta, podjetje pa so obtoževali zavajanja. LeCun ga je priznal.

Dejal je, da so rezultate testov nekoliko ponaredili. Razvojna ekipa je uporabila različne variante modela za različne teste, nato pa vse skupaj predstavila kot rezultate enotnega modela. Direktor Mark Zuckerberg nad tem početjem ni bil navdušen, dodaja. Izgubil je zaupanje v vse, ki so sodelovali pri tem početju, veliko ljudi je tudi zapustilo podjetje.

LeCun, ki je lani napovedal odhod iz Meta, ustanavlja lastno podjetje Advanced Machine Intelligence Labs, ki bo imelo precej povezav tudi z njegovo rodno Francijo. Podjetja ne bo vodil kot direktor, temveč bo izvršni predsednik...

Slo-Tech - Grok je v preteklosti že poskrbel za nekaj pretresov, denimo s poveličevanjem nacizma, se je spet znašel v viharju polemik. Konec minulega leta so na platformi X uporabnikom omogočili uporabo Groka za spreminjanje katerihkoli slik, ne le svojih, pri tem pa prvotni avtor fotografije ne dobi nobenega obvestila o manipulaciji. Pravilo 34 je močno, zato ni presenetljivo, da so uporabniki z Grokom kmalu začeli slačiti zlasti ženske. Le kaj bi lahko šlo narobe?

Začelo se je nedolžno, ko so nekatere pornografske igralke Grok prosile, naj jih sleče. Nadaljevalo se je v predvidljivem slogu, ko so se v zahtevah začele pojavljati številne druge javne osebnosti, ki s tem niso soglašale, a je bilo Groku vseeno. Morda se zdi Elonu Musku zabavno, da ga Grok v bikiniju vstavi v sicer znano fotografijo Ben Afflecka ali da v bikini obleče severnokorejskega predsednika. A milijonom žensk niso tovrstne manipulacije prav nič smešne.

Meja med šalami in neprimernostjo je sila tanka. Grok ni imel...

Slo-Tech - AMD vztrajno zmanjšuje zaostanek za Intelom pri prodaji procesorjev x86 končnim uporabnikom, tako v pisarnah kot doma. Medtem ko že dlje časa vodi pri prodaji posameznih procesorjev domačim sestavljavcem računalnikov, še vedno zaostaja pri celotni prodaji na račun poslovnih računalnikov. Kmalu pa bo dosegel prevlado pri igralcih iger, kaže Steamova statistika, pri čemer govorimo o deležu vseh računalnikov, ne o tržnem deležu novih sistemov.

V decembrski statistiki je AMD pridobil pet odstotnih točk in dosegel 47-odstotni delež. Šele konec septembra je presegel 40 odstotkov, s tem tempom pa bo že v naslednjih mesecih Intel tudi prehitel. Pri tem velja omeniti, da novi AMD-jevi procesorji na platformi AM5, kakršna sta Ryzen 7000 in 9000, nujno potrebujejo pomnilnik DDR5, ki se v zadnjih mesecih silovito draži. Intelov Raptor Lake Refresh po drugi strani še vedno podpira DDR4 in DDR5. Tudi zato se še vedno zelo dobro prodajajo starejši AMD-jev procesorji Zen 3 (5800X in 5800XT), ki...

Slo-Tech - V letu 2025 je finska Nokia ponovno dokazala, da ima več življenj, saj so ponovno spremenili poslovne usmeritve in spet zadeli v polno. Nvidia je v podjetje investirala milijardo dolarjev, podjetji pa sta tudi sklenili strateško partnerstvo za vgradnjo umetne inteligence v telekomunikacijska omrežja.

Pred dvema desetletjema je bila Nokia nesporni vladar na trgu mobilnih telefonov. Njen tržni delež se je približeval 40 odstotkov, na Finskem pa je podjetje ustvarjalo kar pet odstotkov celotnega BDP. Na vrhuncu balona leta 2000 je bilo podjetje vredno približno 300 milijard dolarjev, kar je bilo le pol manj od velikega Microsofta in več od Intela. Prodali so več kot 126 milijonov legendardnih telefonov Nokia 3310. Ko se je zdelo, da je podjetje neustavljivo, je Apple leta 2007 predstavil iPhone in ostalo je zgodovina.

Nokia je skorajda postala zgodovina, rešila se je s prestrukturiranjem. Prvi poizkus s telefoni znamke Lumia, na katerih je tekel Windows, je klavrno propadel....

Slo-Tech - Francija pripravlja prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 15 let, ki bi lahko začela veljati že z novim šolskim letom. Prav tako bodo razširili prepoved uporabe pametnih telefonov v srednjih šolah. Zakonski osnutek je že nared, obravnavati pa ga mora še parlament.

Vlada je v utemeljitvi zapisala, da številne raziskave dokazujejo, da je uporaba družbenih omrežij povezana s tveganji, med katerimi so izpostavljenost neprimernim vsebinam, nadlegovanje in motnje spanja. Zato predlagajo prepoved uporabe za mlajše od 15 let, kar bi nadzorovala agencija Arcom (Autorité de régulation de la communicationaudiovisuelle et numérique). Drugi del zakona bo prepovedal uporabo telefona v srednjih šolah, torej za dijake med 15. in 18. letom starosti, medtem ko so v vrtcih in osnovni šoli pametni telefoni prepovedani že sedaj.

Francoski predsednik je ob predstavitvi zakonskih osnutkov dejal, da se zgledujejo po avstralski ureditvi, kjer so prepovedali družbena omrežja za mlajše od 16 let.

Slo-Tech - O pomanjkanju IP-naslovov pišemo že leta, čeprav je rešitev stara dobesedno desetletja. Specifikacije za IPv6 v obliki RFC1883 so postavili pred 30 leti, a je njegov razmah še vedno omejen.

Za razliko od IPv4 njegov naslednik uporablja 128-bitno naslavljanje, zato lahko namesto 4,3 milijarde naslovov ustvari 10³⁹, kar bo zadoščalo za vse večne čase. Tudi z različnimi pametnimi napravami, ki so danes dostopne na vsakem koraku, si je težko predstavljati, da bi izčrpali ta bazen naslovov.

Ne moremo reči, da se IPv6 ne uporablja, saj po Googlovih in Cloudflarovih ocenah približno polovica uporabnikov že brska po internetu na IPv6. Medtem ko je bil IPv6 postavljen tako, da se od IPv4 razlikuje čim manj, z njim vseeno ni združljiv. Razvoj IPv4 se v vmesnem času ni ustavil in danes ima številne funkcionalnosti, ki jih pred 30 leti ni imel, zato je prehod še počasnejši. Komur res ni treba, se na IPv6 pač ne prestavi. Pomanjkanje naslovov IPv4 pa boli ali manj elegantno rešuje prevajanje...

Slo-Tech - Podpredsednik za razvoj Starlinka v SpaceX, Michael Nicolls, je napovedal korenito spremembo konstelacije v letu 2026. Satelite, ki trenutno krožijo na višini približno 550 kilometrov, bodo letos prestavili v orbite 480 kilometrov nad tlemi. Na ta način bodo zmanjšali verjetnost trkov in povečali varnost, so sporočili.

Starlink ima več kot 9000 delujočih satelitov, izmed katerih sta nepričakovano odpovedala zgolj dva. Glavni razlog za premik je Sončev cikel, ki je v letih 2024-2025 dosegel maksimum, sedaj pa se umirja. S tem se bo znižala gostota delcev v nizkih orbitah, torej bodo sateliti občutili manj zračnega upora. Za mrtve satelite, ki jih ni možno krmiliti, to pomeni, da bo trajalo dlje, da se po naravni poti njihova orbita dovolj zniža, da padejo na Zemljo. Z znižanjem orbit bodo zmanjšali ta čas, kar bo znižalo nevarnost za trke.

Zadnji incident se je zgodil decembra, ko je eden izmed Starlinkovih satelitov "doživel anomalijo", kar je povzročilo nastanek manjšega števila...

Slo-Tech - Vsako leto 1. januarja v javno last preidejo dela, ki so bila v ZDA izdana pred več kot 95 leti, kar obsega kup popularne kulture, ki je relevantna tudi za našo družbo. Lani je bil to na primer originalni Popaj, letos pa so na vrsti stvaritve iz leta 1930. Kljub časovni oddaljenosti so med njimi številni še zelo relevantni junaki.

Ko delo preide v javno last (public domain), lahko z njim vsakdo počne karkoli. To vključuje predelavo del in izvedena dela (derivative works), kar se tipično najprej udejanji v grozljivkah in pornografiji. Seveda pa lahko tudi brez omejitev razpečujemo originalna dela. Na Univerzi Duke vsako leto pripravijo seznam najpomembnejših del, ki so odslej javna.

Do leta 1998 je veljalo 75-letno obdobje zaščite, nato pa je Copyright Term Extension Act to obdobje podaljšal na 95 let. Med letoma 1998 in 2018 tako nobeno delo ni prešlo v javno last, dokler niso leta 2019 dela iz leta 1923 končno postala javna. Tako bo še nekaj desetletij, medtem ko za dela, ki so...

Slo-Tech - NASA bo zaprla svojo največjo raziskovalno knjižnico v Goddardovem vesoljskem centru v Marylandu, potem ko je administracija zmanjšala financiranje agencije za 25 odstotkov. V naslednjih dveh mesecih bodo pregledali, katero gradivo bi lahko shranili v državne depoje, preostanek pa bodo uničili, kot je to praksa pri odpisu državnega premoženja. Z ukinitvijo knjižice bodo privarčevali 10 milijonov dolarjev obratovalnih stroškov letno in še okoli 64 milijonov dolarjev načrtovanih vzdrževalnih in investicijskih stroškov v prihodnjih letih. Proračun agencije je lani znašal 25 milijard dolarjev, letos pa bo četrtino nižji. Vse od leta 1991 financiranje NASE kot delež zveznega proračuna upada in je z enega odstotka zgrmel na 0,37 odstotka, letos pa je že okoli 0,25 odstotka.

V Goddardovem vesoljskem centru krčijo še številne druge programe. Število zaposlenih je z dobrih 10.000 upadlo na 6.600. Poleg knjižnice v tem centru bodo letos zaprli še dve drugi, od leta 2022 pa so jih skupno...

Slo-Tech - Vodenje največje raziskovalne ustanove na svetu je z novim letom prevzel britanski fizik Mark Thomson, čigar prva naloga bo precej nenavadna. Veliki hadronski trkalnik (LHC) bo ustavil, ker je napočil čas za redno vzdrževanje in tudi za nadgradnjo. To pa ne pomeni, da bodo fiziki brez dela.

V minulih letih je LHC ustvaril terabajte podatkov, ki jih bo treba analizirati. Medtem bodo inženirji nadgrajevali LHC v HL-LHC, ki bo omogočal trke z energijami do 14 TeV z luminoznostjo 3 ab⁻¹. Če bo šlo vse po načrtih, bo HL-LHC začel obratovati leta 2030, ko se bo Thomsonov 5-letni mandat iztekal.

HL-LHC bo deloval do leta 2041, v CERN-u pa se že pripravljajo na FCC (Future Circular Collider), ki bo še trikrat večji in za katerega bo treba prekopati dobršen del okolice Ženeve. Novi tunel bi meril 91 kilometrov in bo tekel 400 metrov pod površjem. O FCC bodo članice glasovale leta 2028, a že sedaj je jasno, da samo države članice ne morejo financirati njegove gradnje. Najprej se bodo...